Središče pripovedi je Rodrigo Borgia oziroma papež Aleksander VI., moški, s čigar nenasitno slo po moči, razkošju in ženskah, se je lahko merila edino njegova strastna ljubezen do lastne družine. Obkrožajo ga njegovi izjemni otroci: preprosti, premalo ljubljeni Jofre; razdražljivi, brezsrčni Juan; lepa, odločna Lucrezia; in seveda vročekrvni vojskovodja Cesare, ki je bil Machiavellijev prijatelj ter obenem njegov navdih. S prepletom njihovih usod je avtor zasnoval simfonijo človeških čustev in dejanj, od ponosa do romantične vznesenosti, od zavisti do izdajstva in morilske togote. Njihov čas, kraj in značaji so zajeti v vsej svoji posvetni človeški veličini, opisani pa z nezmotljivim čutom za opazovanje ter vživljanje, s katerim je bil Mario Puzo še posebej obdarjen.