Simona Kopinšek

ANTAHKARAN IN DRUGI OBRAZI LEPOTE

Antahkaran ima v vzhodnih religijskih in filozofskih spisih in praksah ali pa v nanje navezujočih se popularnih, bolj ali manj poglobljenih in največkrat z zahodno miselnostjo prepojenih ezoteričnih besedilih veliko sorodnih pomenov, vsem pa je skupno, da ponazarja nekakšen (mavrični) most, bodisi med fizičnim in duševnim, bodisi med razsežnostjo uma in njegovo transcendenco, oziroma umom in tako imenovanim višjim umom.

V prvencu mlade pesnice, ki je omenjenemu pojmu v naslovu pridodala še druge obraze Lepote, vstopamo v pesniške svetove, v katerih se pesnica komaj zaznavno dotika stvari, spet drugič s skrito močjo nagiba gore daljnih pokrajin, ali pa poglablja reko in ulice domačega mesta. Ko vstopa, ne prestopi praga, ker med zunanjostjo in notranjostjo ni razlike in ker je višina in ločljivost razdalj nevidna in neotipljiva. Tudi zato se bralec s svojim »bralnim obzorjem« in svojo »bralno zgodovino« ne dotakne tega nenavadnega in skrivnostnega pesniškega sveta, ampak je pesem ta, ki mu s svojimi prsti skoraj brezčasna seže skozi kožo, še preden je prebrano sploh ponotranjeno.

	12,5 x 21,5 cm, 100 strani, integralna vezava z zavihki
	15,00 €

Maruška Šibila

MRAK OB ENAJSTIH ZVEČER

Za tem naslovom se skriva prvenec mlade, še ne 20-letne pesnice, ki je opozorila nase že v osnovni šoli, ko je na literarnem natečaju Zavoda Republike Slovenije za šolstvo dosegla 3. mesto s proznim besedilom Iščem svoj obraz. Njene pesmi so bile objavljene v Letni knjigi III. gimnazije Maribor, pa tudi v Dialogih. Leta 2009 je prejela nagrado občinstva na Pesniškem turnirju v Mariboru.

Pesmi v zbirki so kratke, zgoščene, v njih pa pesnica na subtilen način upesnjuje temeljne bivanjske premisleke, tako tiste vezane na dvojino, ki ni nujno ljubezenska, kot tudi eksistencialne in poetološke. Njene pesmi so večkrat navezane na potovanje v tuja mesta, ki v njej vzpodbudijo pesniško imaginacijo. Pogosto se v svojih pesmih "sklicuje" na različne umetniške stvaritve, pa naj bodo to likovna, glasbena ali literarna dela, ki še dodatno poudarijo ton in smer posameznih pesmi. Jezikovno so pesmi dodelane, imajo svojo ritmiko, vsebinsko zaokroženost in so motivno razgibane, kar potrjuje, da gre za nedvomno nadarjeno mlado pesnico.

	12,5 x 21,5 cm, 96 strani, broširano, čb tisk
	15,00 €

Branko Baćović

POVEZOVANJE - POVEZIVANJE

Avtorjeva četrta pesniška zbirka. Sledeč naslovu nam je skupaj s sopesniki položil v dlani mehko (dvojezično slovensko-srbsko) knjigo z bogatim slikovno-fotografskim gradivom, v kateri se kot alkimija ponavlja, da je »konec življenja začetek smrti - konec strahu pa začetek življenja«. Življenja, ki v teh verzih domuje predvsem kot vsebežni kalejdoskop in izraža željo po simboličnem povezovanju življenja in smrti, posvetne dimenzije in onostranstva, notranjega in zunanjega sveta, glasbe in pesmi, preteklosti in sedanjosti, sedanjosti in prihodnosti, zavesti in podzavesti, misli in čustev, pesnikov in fotografov, duše in telesa, telesa s telesom ... in kajpaj, želja po povezovanju s samim seboj.

Avtor je k zanimivemu projektu povabil še 24 prijateljev pesnikov oz. fotografov.

	10,5 x 14,5 cm, 160 strani, broširano, dvobarvni tisk s štiribarvnimi vložki
	15,00 €

Izbor in spremno besedilo: Željko Grahovac.
Prevod: Nino Flisar, Josip Osti, Marijan Pungartnik in Željko Perović.

Zmanjkuje prostora
Panorama novejše bosansko-hercegovske poezije

Po dolgem času smo v Sloveniji dobili panoramo sodobne bosansko-hercegovske poezije, ki je, kar je povsem razumljivo, v opazni meri zaznamovana s tragičnimi vojnimi dogodki v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Urednik antologije, Željko Grahovac, je izbral 66 pesnikov in pesnic, rojenih med leti 1929 in 1979. Več kot 400 njihovih pesmi, nastalih med letoma 1985 in 2000, predstavlja izvrsten pregled pesniškega ustvatrjanja v Bosni in Hercegovini. Pesmi dopolnjujejo minieseji o vsakem izmed avtorjev, v katerih Željko Grahovac na poglobljen filozofsko-literarnoteoretičen način ponudi vpogled v bistvo ustvarjanja posameznih pesnikov.

Izbor poezije ponuja bogastvo različnih poetik pesnikov te multietnične družbe, ki imajo različna estetska in svetovnonazorska izhodišča. Izbrane pesmi zelo nazorno in poglobljeno odslikavajo čas in prostor nastanka in so kot take izjemno dragocen literarni (pa tudi socialni) dokument, saj so v danem zgodovinskem okvirju na teh prostorih nekatere eksistencialne teme morale biti premišljene in izpovedane na novo.
Panorama novejše bosansko-hercegovske poezije je nedvomno pomemben dejavnik v medkulturnih odnosih Slovenije in BiH, saj predstavlja obsežen in pomemben projekt, ki skozi poezijo prinaša bogastvo bosansko-hercegovske kulture in umetnosti ter jo približuje slovenskemu bralcu. Vsekakor nepogrešljiva knjiga, ki ji nikakor ne sme zmanjkati prostora na polici katerega koli ljubitelja sodobne poezije.

	17,5 x 24 cm, 420 strani, trda vezava
	40,00 €

Tomaž Brenk

ODPRTOST

»Literarizirana« avtobiografija v kratkih zgodbah je konceptualno literarno delo, ki skuša v zelo kratkih zgodbah, vsega nekaj stavkov, vsebinsko označiti življenje od prvih spominov do smrti. Stavki, ki sestavljajo kratke zapise so pogosto banalni, vsakdanji, zelo neposredni in nemetaforični, a obenem taki, da prinašajo bistvo posamičnega kratkega življenjskega obdobja, epizode, ključnega dogodka, preloma. Gre za literaturo spisano v skladu s kadriranjem sodobnih videospotov, ko se mora v kratkem času izpovedati čim več. Upoštevane so samo bistvene informacije, vse ostale so izločene. Vse ostale so tako avtobiografsko kot literarno nebistvene. Med posameznimi zgodbami se nahaja kronološka praznina. Na ta način je oblikovan tudi konec knjige. Življenje se morda zaključuje, morda ne. Avtobiografija se lahko s potencialnim drugim delom nadaljuje. Odgovor je vsekakor nebistven oz. odprt.

Zbirka kratkih besedil Odprtost je literarni eksperiment, ki pokaže, kako brez ovinkarjenja preliti svoje lastno življenje v literarni tekst. Kot takšna je knjiga ena zanimivejših konceptualnih knjig, ki so nastale v zadnjih desetletjih v Sloveniji. S tem svojim konceptom knjiga evocira bralčeve lastne življenjske prigode in mu jih ponuja v ponoven premislek in ovrednotenje, kakor mu ponuja v premislek temeljna eksistencialna vprašanja, odgovorov pa v skladu s svojim naslovom ne ponuja.

	14,5 x 21 cm, 88 strani, čb, broširana vezava
	10,00 €

Danica Križanič Müller

ODPRTA PRAZNINA

Poezija Danice Križanič Müller je že od njene prve zbirke Topli skriti veter (1991), še bolj pa od druge Doseganje glasu (2001) široko sprejeta in potrjena v strokovnih krogih. Tako je dr. Irena Novak Popov v svoji Antologiji slovenskih pesnic 3 zapisala, da njena poezija vstaja iz »narave, mestnih vedut, davnih in daljnih, s kulturo zaznamovanih pokrajin in literarnih motivov«. Ta izredna pretanjenost in kultiviranost izraza ostaja stalnica tudi v pričujoči zbirki Odprta praznina, ki se s svojo sintagmo izrecno naslanja na poezijo Roberta Juarroza in Tomasa Tranströmerja. Ob tem vzklicuje popolnoma suveren in samo njej lasten ter takoj prepoznaven, subtilen, strastno poduhovljen pesniški svet. Njena pesniška govorica »uporablja» kulturne (torej ne le pesniške, temveč tudi glasbene, slikarske, filozofske ipd.) reference podobno kot motive iz »narave» ali »mestnih vedut»: kot vzgib užitka, omame, ki se ne ustavi na rafinirani čutnosti (čeprav izvira iz te čutnosti in čeprav so zato v njeni poeziji tako pomembni detajli: barvni odtenki, vonji natančno določenih rož, drobne kretnje, trenutni pogledi, konkretni pejsaži, točno določeni verzi, podobe ipd.), temveč hrepeni, se pne, je vabljeno k in se zliva s transcendentnim. V Odprti praznini je značilnost transcendence samozanikanje, namreč zanikanje čutno zaznavnega z namenom, da bi se to prerodilo v čisti smisel, ki pa je, paradoksno in prav zaradi svoje absolutnosti, hkrati tudi čisti nesmisel, nič. Ljubezenski motivi so bolj oddaljeni, poduhovljeni, erotika je prepustila mesto filozofiji in globoki, vsakodnevni, skorajda »naravni« religioznosti brez poudarjenih verskih (npr. krščanskih) simbolov, brez ideologije. V ospredju je »preživetje« na drugačnem nivoju, prelomnica v doživljanju, v samorefleksiji, ali kot se pesnica izrazi v pesmi Življenje se niža: Treba se je pravočasno umakniti, / se nežno nasloniti na nič // in začeti gledati znova.
Gre torej za izviren, zrel in izjemen pesniški glas, ki dragoceno dopolnjuje podobo slovenske lirike.

Barbara Korun

Knjiga je opremljena z reprodukcijami slik Metke Krašovec.

	12,5 x 21,5 cm, 120 strani, barvni tisk, integralna vezava
	20,00 €

Petra Bauman

JANUAR

Mlada mariborska novinarka Petra Bauman je s kulturo povezana vse življenje in ji bo očitno tudi ostala zavezana. Za svojo prvo pesniško zbirko, ki jo je poimenovala Januar, je izbirala med svojimi 100 pesmimi, ki si po njenem mnenju »želijo in morajo najti pot do ljudi, saj le tam lahko uresničijo svoj namen. Ta pa je, v njih aktivno zbujati lepoto, resnične, morda pozabljene občutke. Moja poezija reflektira družbo.«

Njena poezija je izredno subtilno izpovedna in pripoveduje o človeški resnici. Mitja Čander v Popotnici opisuje njeno poezijo kot poezijo prehoda med mladostjo, »ki bo trajala le še nekaj dni« in ki se zdi utopična, ter prihodnostjo, v katero zre: »Na drugi strani pa gleda naprej, proti izteku osi, v nič, izpraznjenost, izmučenost duha in izrabljenost telesa, brez slepil in alibijev«.

Avtorica o svoji poeziji pravi:

Ta poezija želi biti totalna - na dva načina. Najprej, povedati vse. Zaobjeti čisto vse, kar prihaja od človeka, od sveta. Zaobjeti vse, do česar sega naša zavest in pronikniti tudi tja, kjer je onkraj. V tisti svet, ki ga vsak dan sicer slutimo in čutimo, a ga ravno poezija lahko naredi vidnega, slišnega. Temu, v vsakdanu prezrtemu svetu dati pomene. Poezija lahko tukaj opravi izjemno raziskovalno delo. In drugič, totalna želi biti tudi tam, kjer želi tisto vse povedati vsakomur. Nima ciljnega občinstva. Resnici na ljubo, poezija se nekako ne druži z zelo različnimi občinstvi, vendar ne vem, čemu bi se odpovedala tej ambiciji.

Se prideš guncat
na pajčevino?
Za darilo
mi prinesi snežinko.

	12,5 x 21,5 cm, 96 strani, integralna vezava
	15,00 €

Erika Vouk

RUBIN

Ena najodmevnejših slovenskih pesnic zadnjih let je postregla s svojo sedmo zbirko, ki ji je nadela naslov po dragem kamnu, ki naj bi se svetil v temi. Govor je seveda o Rubinu, v istoimenski zbirki je nanizala 46 dragocenih pesniških miniatur, v katerih z zarotitveno močjo pesniškega glasu prečara odsotnost v prisotnost. Žal pa je ravno bolečina ena tistih razsežnosti človekovega bivanja, ki odsotnega sočloveka naredi prisotnega. Branje pesmi v Rubinu je kot zrenje v prelivajoče se akvarele ali pastele sanj, spominov, marin in navsezadnje (lastne) minljivosti, ki se oglaša kot čuječna vseprisotnost kot senčenje, ki prikriva obrise tako realnega kot (vse)vidnega. In njena poezija je večno stremljenje k tisti točki, ki žari kot rubin v temnikasto-svetlikajoči se orkestraciji narave in pesnice same. Zbirko je s svojo spremno besedo na pot pospremil pesnik Milan Vincetič.

	12,5 x 21 cm, 112 strani, integralna vezava z zavihki, dvobarvni tisk
	20,00 €

Erika Vouk

Z ZAMAHOM PTICE NEKA ROKA SLIKA -
Izbrane pesmi

Po šestih odmevnih zbirkah je Erika Vouk sama naredila "jagodni" izbor svoje poezije, iz dosedanjih šestih zbirk je z izrazito subtilnostjo in občutkom za razvojno (spreminjevalno) pot svoje poezije izbrala 85 pesmi, ki nas popeljejo, v zanjo tako značilno, subtilno doživljanje sveta, ki ga s svojo skrajno lirično lego poetizira.

Izbor je zelo premišljen, že omenjena subtilnost je položena v osnovo izbora, vse pesmi v izboru so jezikovno in sporočilno močne, zajemajo širok spekter bivanjskih motivov, jih v skladu z časom nastanka različno poetološko obdelujejo, a v njih ostaja neizbrisen pečat prodornega pesniškega pogleda in čuta, ki se nikoli ne ustavi na površini določenih bivanjskih pojavnosti, temveč jih s pomočjo prefinjenih jezikovnih možnosti, beri metaforike, in še posebej jezikovne elegance, osvetli v globino, da zelo čutno nazorno zasijejo pred bralcem. Izbor predstavlja izvrstno branje za vse ljubitelje poezije, tako tiste, ki so ljubitelji poezije Erike Vouk, kot tudi tiste, ki bi radi to pesnico spoznali, saj jim omogoča ravno to, ustrezno predstavitev njenega več kot dvajsetletnega pesniškega ustvarjanja. Za vpogled in lažje razumevanje njene poezije pa bo koristna spremna beseda Borisa A. Novaka, ki jo je naslovil Pesem, razpeta med eros in spomin. V njej med drugim zapiše: " Pesniški jezik Erike Vouk je izbrušen, a obenem odprt. Vsak verz ima lepo intonacijo in kadenco, obenem pa kliče naprej k naslednjemu verzu. Melodija ima eleganten lok, obenem pa je ritmično in pomensko trdna. Dikcija je jedrnata, včasih celo asketska, v isti sapi pa zvočno in pomensko bogata."

	12,5 x 21 cm, 124 strani, integralna vezava z zavihki
	20,00 €

Srečko Niedorfer

MOJA MALA MESTNA RAPSODIJA

V knjigi so zbrani časnikarski zapisi, ki jih je avtor objavljal v istoimenski rubriki v časniku Večer v letih l993, l994 in l995. V njih ujame utrip mesta ob Dravi v drugi polovici 20. stoletja, kot je to kot koncizen opazovalec videl skozi lastno osebno in novinarsko perspektivo. Njegove rapsodije na priljuden in humoren način, obarvan enkrat z nostalgijo, drugič s kritičnostjo, opisujejo dogodke in ljudi v mestu. Vselej pa so napisane z iskrenostjo in ljubeznijo. O Pohorju, Mariborskem otoku, o dogajanju na mariborskih ulicah in markantnih Mariborčanih, ki so oblikovali podobo mesta. O kulturi in nekulturi, o družabnem življenju, umetnosti, o navadah in običajih ter še marsičem. Moja mala mestna rapsodija nazorno pričara mestno vzdušje; in to na način, kot ga nikoli ne more pričarati še tako dobro znanstveno napisana kulturna zgodovina mesta. Vsemu temu dodajo le še piko na i odlične fotografije Gala, Škofiča in Modrinjaka iz 60-ih in 70-ih let.

Vsekakor obvezno in neobhodno čtivo za vse nostalgike in vse, ki imate Maribor srčno in iskreno radi.

	16,5 x 23,5, 196 strani, broširana vezava z zavihki
	18,00 €

Miro Petek

UPANJE V DOLINI SMRTI

Preiskovalno novinarstvo, kolikor ga v Sloveniji sploh je, je po besedah Darke Zvonar Predan z odhodom Mira Petka v politiko izgubilo enega najbolj prepoznavnih avtorjev, je pa zato pridobila slovenska publicistika, kajti kmalu so se v medijih začela pojavljati Petkova analitična razmišljanja o družbeno relevantnih temah, s katerimi se je srečeval bodisi kot nekdanji novinar bodisi kot aktivni poslanec.

Rodna Koroška, od koder je dolga leta poročal za dnevnik Večer, v luči uvajanja regij in s poudarkom na ekoloških vprašanjih, odnosi na relaciji mediji-politika, katerih kompleksnost je spoznal z obeh plati, in tajne službe, zahtevno področje, v katerega skrivnosti je zadnja leta prodrl kot član parlamentarne komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, so tri temeljna poglavja Petkove publicistike, objavljane v minulih štirih letih v Večeru, Delu, Ampaku, reviji Dignitas, Demokraciji in Medijski preži.

Zbrana v knjigi predstavljajo zanimivo branje z rokom trajanja, daljšim od muhe enodnevnice. Petek ne slepomiši, njegova stališča so jasna: členitev države na pokrajine je nujna, ker je koristna; Zgornja Mežiška dolina je Dolina smrti; bolj kot politični pritisk je v Sloveniji nevarna koncentracija lastništva medijev v rokah nekaj posameznih podjetij in znotraj njih vplivnih posameznikov; srd in bes nad spremembami in ukinjanjem privilegijev v Sovi je bil tolikšen, da so bili tajni agenti s svojimi političnimi podporniki pripravljeni žrtvovati tudi nacionalno varnost lastne države ...

Njegovo pisanje seže s skrbno raziskano mrežo vzrokov in posledic določenega pojava v preteklost in prihodnost, in sili k temeljitemu premisleku ter polemiki o našem tukaj in zdaj. Prav to uvršča Petkova premišljevanja med publicistiko, vredno trajnejšega mesta na knjižni polici.

	16 X 24 cm, 96 strani
	18,00 €

Ksenija Premur

IZPOVED TUJCA

Roman Izpoved tujca je privlačno branje, ki ga boste prebrali na mah in h kateremu se boste vedno znova vračali. Čeprav se roman dogaja v obdobju hrvaške domovinske vojne, je zgodba vseeno univerzalna in brezčasna.

Pred nami je življenjepis nekega tujca, ki po spletu okoliščin pride na hrvaško, v državo, ki je opustošena zaradi vojne vihre. Gre za človeka, ki se je nahodil po trnju in koprivah. Zgoščen prerez njegovega življenja in bivanja v Zagrebu med domovinsko vojno se prepleta z življenjsko zgodbo Ane, begunke in Bosne, ki so ji ubili moža in ima za seboj izkušnjo zdravljenja v psihiatrični bolnišnici. Na koncu romana se bosta srečala ...

	14 x 20 cm, broširano, 132 strani
	12,10 €